Brez sevanja ne bi bilo vesolja, zvezd in planetov. Sevanje je normalen del narave in življenja.

Vsak dan smo izpostavljeni različnim oblikam naravnega sevanja. Z razvojem tehnologij je človek v prostor vnesel tudi številna umetna sevanja.

Energija, sevanje, življenje

Dejstva in miti o sevanju
v vsakdanjem življenju

Energija, sevanje, življenje

Površina kože
Vrhnjica
Usnjica
Podkožje
UVA
UVB
UVC
Legenda
Mit
Napačno razumevanje ali MIT o sevanju v vsakdanjem življenju.
Več
Te zanima VEČ? Tukaj te čaka kratka razlaga.
Dejstvo
Strokovno utemeljeno DEJSTVO, ki ovrže mit.
Knjižica
Si radoveden in želiš ŠE VEČ znanja o sevanju? Izvoli podrobnejše informacije v e-knjižici.

1Sevanje v naravi

Sevanje je povsod okoli nas. Prisotno je že od nekdaj in ga poznamo v različnih pojavnih oblikah, na primer kot sončno svetlobo, radijske valove in sevanje radioaktivnih snovi.

Kaj je sevanje in kako vpliva na nas?

Sevanje je
povsod okoli nas!

Različne vrste sevanj so sestavni del naravnega okolja, v katerem ljudje živimo že od začetkov svojega obstoja na planetu Zemlja. Naravnim sevanjem smo že od nekdaj izpostavljeni in nanje dobro prilagojeni. Nismo pa prilagojeni na večje presežne vrednosti sevanj.

Kje vse se s sevanjem srečamo v naravi? Razišči!

2Sevanje gospodinjskih električnih aparatov

Sodobno življenje je močno odvisno od naprav, ki jih poganja električna energija. Te naprave delujejo le, če so priključene na električne vodnike, ki so pod električno napetostjo in po katerih teče električni tok. Zato se okoli vodnikov in naprav ustvari električno in magnetno polje.

Kako se oblikujejo polja in od česa so odvisne njihove vrednosti?

Električni aparati oddajajo raznolika EM-sevanja

Hišna električna napeljava in gospodinjski aparati ter druge naprave, ki za svoje delovanje potrebujejo električno energijo, so viri elektromagnetnega valovanja (sevanja) z omrežno frekvenco (50 Hz), kadar so pod napetostjo in po njih teče električni tok.

Pri teh frekvencah električnega in magnetnega polja običajno ne obravnavamo soodvisno kot elektromagnetno valovanje, temveč govorimo o nizkofrekvenčnih valovanjih električnih in magnetnih polj.

Priključek na elektroenergetsko omrežje
Razdelilec

Gospodinjski aparati oddajajo raznolika EM-sevanja

3Sevanje in mobilne komunikacije

Napredne telekomunikacijske naprave, kot so mobilni telefoni in bazne postaje, so pomemben del našega vsakodnevnega komuniciranja. So viri visokofrekvenčnega neionizirajočega EM-sevanja.

Kateri deli omrežja mobilne telefonije so viri sevanja?

Enota za posredovanje klicev

Kako vzpostavimo mobilno komunikacijo?

Spoznaj 4 faze od klica do pogovora!

Mobilni telefoni so vir visokofrekvenčnega EM-sevanja

Mobilni telefoni oddajajo in sprejemajo visokofrekvenčno EM-sevanje v območju mikrovalov. Med uporabo se navadno neposredno dotikajo ušesa ali glave. Izhodno moč telefona navadno določa razdalja med bazno postajo in mobilnim telefonom: večja kot je ta razdalja oziroma hitreje, kot se (v primeru podatkovnega prenosa) podatki prenašajo, večja je potrebna izhodna moč mobilnega telefona, da lahko komuniciramo na daljavo.

4Sevanje daljnovodov

Po daljnovodih prenašamo električno energijo od elektrarn v naše domove, tovarne, šole, bolnišnice in druge ustanove. Daljnovodi in drugi elementi elektroenergetskega omrežja so vir nizkofrekvenčnih električnih in magnetnih polj, ki se raztezajo v okolico.

Kako potuje električna energija?

Daljnovodi so vir električnih in magnetnih polj

Naprave elektroenergetskega omrežja so viri elektromagnetnega valovanja z omrežno frekvenco (50 Hz), kadar so pod napetostjo in po njih teče električni tok. Gre za neionizirajoče elektromagnetno sevanje zelo nizkih frekvenc.

Pri teh frekvencah električnega in magnetnega polja običajno ne obravnavamo soodvisno kot elektromagnetno valovanje, temveč govorimo ločeno o nizkofrekvenčnem električnem polju in nizkofrekvenčnem magnetnem polju.

Razdelilna
transformatorska
postaja
Transformatorska
postaja
Transformatorska
postaja
Transformatorska
postaja
Napajalna
postaja

5Sevanje in jedrske elektrarne

Sevanje je prisotno v okolici vsake elektrarne (npr. hidroelektrarne, termoelektrarne na premog, plinske, sončne, vetrne in jedrske elektrarne). Posebnost jedrske elektrarne je, da je s sevanjem zelo povezan tudi proces proizvodnje električne energije.

Kaj je vir sevanja v jedrski elektrarni?

Pretežni del ionizirajočega sevanja prejmemo iz naravnih virov

Pretežni del (več kot tri četrtine) ionizirajočega sevanja, ki smo mu izpostavljeni v vsakdanjem življenju, je iz naravnih virov. Drugi, manjši del pa izvira iz umetnih, od človeka ustvarjenih virov. Med njimi največ sevanja izvira iz medicinskih virov (radiološka diagnostika in terapevtika).

Zadrževalni hram
Turbinska zgradba

6Sevanje v medicini

V medicini koristno uporabljamo različne vrste sevanj v diagnostične in terapevtske namene, torej za ugotavljanje, spremljanje in zdravljenje bolezni.

Katere vrste sevanja uporabljamo v medicini?

Sevanje v medicini: koristi pretehtajo tveganja

Zdravnik nam predpiše radiološke diagnostične in terapevtske postopke le, kadar koristi tega postopka pretehtajo z njim povezana tveganja oziroma možno škodo. Vsekakor je sevanje eno temeljnih orodij, brez katerega si sodobne medicinske diagnostike in zdravljenja ne moremo več predstavljati.

7Naravna radioaktivnost

Sevanje iz naravnih virov je povsod okoli nas.

Sevanje in vsakdanje življenje

Sevanje v vsakdanjem življenju pomeni nekaj zaželenega in nujno potrebnega, večkrat pa nam vzbuja tudi neprijetne občutke. Ko govorimo o sevanju, namreč večinoma pomislimo na sevanje radioaktivnih snovi, mobilnih telefonov ter računalniških in televizijskih zaslonov.

Redko pa pomislimo, da smo pri prijetnem poležavanju ob kaminu izpostavljeni tudi sevanju svetlobe, zvoka in toplote.

Premalo se zavedamo, da brez sevanja ne bi bilo vesolja*, zvezd in planetov ter da je sevanje normalen del narave in življenja.

*Na začetku vesolja, pred 13,7 milijarde let, so z dogodkom, ki mu pravimo veliki pok ali prapok, nastali čas, prostor, energija, sevanje in pozneje snov. Prve tri minute je vesolje napolnjevalo le sevanje v obliki valovanj in hitrih delcev, šele potem so nastala prva atomska jedra in čez nekaj sto tisoč let tudi prvi atomi.

Sevanje in vsakdanje življenje

Spekter elektromagnetnega valovanja

Poznamo različne vrste elektromagnetnega valovanja, ki jih ločimo po frekvenci ali valovni dolžini. Elektromagnetna valovanja obsegajo zelo širok razpon frekvenc:

  • od ekstremno nizkih frekvenc, kot je frekvenca delovanja elektroenergetskega sistema (50 Hz, to je 50 nihajev v sekundi), kjer sevanje že prehaja v počasi valujoča polja;
  • prek več milijard milijonov nihajev v sekundi (1015 Hz in več) pri ultravijolični svetlobi;
  • do frekvence prek 1021 Hz pri gamažarkih.

Za različne dele spektra elektromagnetnega sevanja, ki imajo različne frekvence in valovne dolžine, uporabljamo različna imena. Pri izredno nizkih frekvencah in pri radijskih frekvencah (skrajno levi del spektra) pogosteje uporabljamo izraz valovanje. Pri srednjem delu spektra uporabljamo izraz svetloba, pri višjih frekvencah pa običajno govorimo o žarkih.

Ali ljudje vidimo oziroma čutimo valovanja in sevanja?

Večinoma ne. Čutila imamo razvita samo za vidno svetlobo in za IR-valovanje (toplota), za druge vrste EM-valovanja pa ne. To seveda ne pomeni, da sevanja ne vplivajo na nas; pomeni pa, da jih z lastnimi čutili večinoma nismo sposobni zaznati.

Ali ljudje vidimo oziroma čutimo valovanja in sevanja?

Naravna in umetna sevanja

Vsak dan smo izpostavljeni različnim oblikam naravnega sevanja. Sevajo Sonce in vsa druga segreta telesa. Iz vesolja prihaja kozmično sevanje. Izpostavljeni smo tudi sevanju iz zemeljske skorje, ki nastaja ob razpadih radioaktivnih elementov v njeni notranjosti.

Z razvojem tehnologije je človek v prostor vnesel tudi številna umetna sevanja. Izpostavljeni smo različnim vrstam elektromagnetnega sevanja (valovanja električnega in magnetnega polja), ki ga oddajajo gospodinjske, industrijske, medicinske in telekomunikacijske naprave ter naprave za proizvodnjo, prenos in uporabo električne energije.

Naravna in umetna sevanja Naravna in umetna sevanja

Koristnost sevanja in vplivi na zdravje

Pri živih bitjih so se z evolucijo razvili mnogi koristni in za življenje na Zemlji celo nujno potrebni načini izkoriščanja energije, ki se s sevanjem širi v prostor. Kot primer omenimo izkoriščanje svetlobe za fotosintezo ter številna čutila za zaznavanje toplote, različnih vrst svetlobe in zvoka, kar nam omogoča medsebojno sporazumevanje in spoznavanje okolice.

Danes se veliko govori o vplivu sevanja na naše zdravje, pri čemer je veliko neresnic, ki s fizikalno razlago sevanja nimajo nič skupnega. To je posledica nepoznavanja različnih vrst sevanja in količine energije, ki se s sevanjem širi skozi prostor. K temu pripomore dejstvo, da za nekatera sevanja nimamo čutil, s katerimi bi jih zaznali.

Ionizirajoče in neionizirajoče sevanje

Kakšen vpliv ima in kako sevanje vpliva na snov, je odvisno od frekvence in energije valovanja ali energije delcev, ki jih vir oddaja. Če je energija nosilcev sevanja dovolj velika, sevanje v snovi iz atomov izbije elektrone, pri čemer nastanejo ioni. Takšno sevanje zato imenujemo ionizirajoče sevanje. Prosti ioni v telesnih celicah lahko pomenijo tveganje za živa bitja. Umetni viri ionizirajočega sevanja so pod nadzorom. Naravnih ionizirajočih sevanj pa nimamo pod nadzorom. Z nekaj truda se pred njimi lahko ustrezno zaščitimo. V vsakdanjem življenju smo izpostavljeni tudi neionizirajočemu sevanju, ki nima dovolj energije za nastanek ionov.

Vrste sevanj

Elektromagnetno (EM) valovanje Elektromagnetno (EM) valovanje

Izvor elektromagnetnih sevanj so nabiti delci, ki nihajo. Nihanje nabitih delcev je posledica segrevanja snovi. Vse segrete snovi (predmeti v okolici, človek, pečica, Sonce ...) so zato izvor elektromagnetnega valovanja. Elektromagnetno valovanje lahko povzročimo tudi z nihanjem elektronov v žici. To se dogaja na primer v antenah (radijske, televizijske, mobilne), v električni napeljavi in raznih električnih napravah. Vse to so viri elektromagnetnega valovanja.

Poznamo različne vrste elektromagnetnega valovanja, ki se ločijo po frekvenci ali valovni dolžini.

Mehansko valovanje Mehansko valovanje

Izvor mehanskih sevanj zaniha delce v snovi in s tem povzroči širjenje mehanskega valovanja skozi snov. Primer mehanskega valovanja je zvok, ki se v obliki zgoščin in razredčin širi skozi snov, kar lahko uporabljamo za sporazumevanje in zaznavanje okolice.

Zvok višjih frekvenc, imenovan ultrazvok, pogosto uporabljamo za industrijske in medicinske namene, na primer za zaznavanje objektov, preizkušanje materialov, čiščenje predmetov, pregled mehkih tkiv v medicini ali lokalno gretje bioloških tkiv pri fizioterapiji.

Sevanje delcev Sevanje delcev

O sevanju delcev govorimo, kadar se energija po prostoru prenaša z delci (helijeva jedra, protoni, elektroni ...). Takšen primer je kozmično sevanje, ki prihaja iz vesolja. Sevanje delcev je prisotno tudi pri radioaktivnih razpadih nestabilnih atomskih jeder, ki jih vsebujejo radioaktivne snovi.

Sevanje delcev in ionizirajoče elektromagnetno sevanje skupaj imenujemo sevanje radioaktivnih snovi in spada med ionizirajoče sevanje. Povezujemo ga s procesi v jedrskih elektrarnah, premalo pa se zavedamo, da je normalen naravni pojav. Radioaktivni razpadi potekajo v ozračju, v zemeljski skorji in tudi v našem telesu.

Skupni imenovalec: oddajanje energije v prostor

Sevanje je širši pojem, ki z eno besedo opisuje pojave, pri katerih viri v obliki

valovanja (valovanje električnih in magnetnih polj, mehanska valovanja) delci (helijeva jedra, protoni, elektroni ...) oddajajo energijo v prostor

valovanja (valovanje električnih in magnetnih polj, mehanska valovanja) ali

delcev (helijeva jedra, protoni, elektroni ...) oddajajo energijo v prostor.

Kratice iz spektra EM-valovanja

ELF
(angl. extremely low frequency) – zelo nizke frekvence ali zelo dolgi valovi (valovanje s frekvenco 50 Hz, valovna dolžina v km)
RF
(angl. radio frequency) radijski valovi (valovanje v območju MHz, valovna dolžina v m)
WI-FI
EM-valovanja v območju mikrovalov, ki se uporabljajo za WLAN (wireless LAN) (valovanje v območju GHz, valovne dolžine v cm)
IR
infrardeča svetloba (valovne dolžine, daljše od 700 nm)
Vidna svetloba
svetloba valovnih dolžin od 700 do 380 nm
UV
ultravijolična svetloba
UVA
(A iz angl. "aging", staranje): UV-žarki najdaljših valovnih dolžin (380−315 nm)
UVB
(B iz angl. "burning", opeklina): UV-žarki srednjih valovnih dolžin (315−280 nm)
UVC
(C iz angl. "cytotoxic", toksičen za celice): UV-žarki najkrajših valovnih dolžin (280−100 nm)
RTG
rentgenski žarki ali x-žarki

Druge kratice

CT
(angl. Computed Tomgraphy) računalniška tomografija
EM
elektromagneten
E
električno ali elektro
HI-FI
(angl. High fidelity, krajše hi-fi) naprava – naprava za visokokakovostno predvajanje ali ojačitev zvoka
ICNIRP
Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirajočimi sevanji, več informacij: www.icnirp.org
ICRP
Mednarodna komisija za varstvo pred sevanji, več informacij: www.icrp.org
M
magnetno
SAR
(angl. Specific Absorption Rate) – stopnja specifične absorpcije; veličina, ki podaja osebno izpostavljenost EM-sevanju (določena je s količino moči, absorbirane v biološki snovi, enota W/kg)

Uporabljene enote in predpone

POGLAVJA Enote in predpona Zapis in izgovorjava enote Kaj enota meri

2GOSPODINJSKI APARATI

4DALJNOVODI

Hz in kHz (= 103 Hz) hertz > herc
kilohertz > kiloherc
frekvenco (število nihajev na sekundo)
µT (= 10-6 T) mikrotesla gostoto magnetnega polja
V/m volt na meter jakost električnega polja

3MOBILNE KOMUNIKACIJE

W vat moč
W/kg vat na kilogram stopnjo specifične absorpcije (SAR)

5JEDRSKE ELEKTRARNE

6MEDICINA

mSv (= 10-3 Sv) milisievert > milisiver dozo ionizirajočega sevanja

7NARAVNA RADIOAKTIVNOST OKOLI NAS

Bq bequerel > bekerel aktivnost vira radioaktivnosti, tj. število razpadov v sekundi
Bq/kg bequerel na kilogram >
bekerel na kilogram
koncentracijo radioaktivnih izotopov
Vsebina:
  • prof. dr. Marko Marhl
    Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
  • doc. dr. Tomaž Žagar
    GEN energija d. o. o.
  • doc. dr. Vladimir Grubelnik
    Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko
  • mag. Mojca Drevenšek
    Consensus Komunikacije za odgovorno družbo
Uredila:
  • Mojca Drevenšek in Tomaž Žagar

Oblikovanje: KOFEIN dizajn
Idejna zasnova iSevanja: Rokus Klett
Programiranje in izvedba iSevanja: Frontlab

Za strokovni pregled se zahvaljujemo sodelavcem projekta EN-LITE:
  • prof. dr. Alenka Gaberščik
    Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta; za pregled sklopa Sevanje v naravi
  • doc. dr. Peter Kitak
    Univerza v Mariboru, FERI, Inštitut za močnostno elektrotehniko; za pregled sklopa Sevanje gospodinjskih električnih aparatov
  • mag. Andrej Štern
    Univerza v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Laboratorij za telekomunikacije; za pregled sklopa Sevanje in mobilne komunikacije
  • mag. Aleš Kregar in Minče Mandelj
    ELES, d. o. o.; za pregled sklopa Sevanje daljnovodov
  • Matjaž Žvar
    NEK, d. o. o.; za pregled sklopa Sevanje in jedrske elektrarne
  • doc. dr. Marko Jevšek, spec. radiolog
    UKC Maribor in Univerza v Mariboru, Medicinska fakulteta; za pregled sklopa Sevanje v medicini
  • Garsia Kosinac
    GEN energija d. o. o.; za pripravo strokovnih podlag za izdelavo animacij iSevanja
Energija, sevanje, življenje